Galerija klasične fotografije predstavlja: Stas Namin. Enotnost kontrapunkta. Razstava osebnih fotografij

Jubilejni program fotografa, umetnika, glasbenika in skladatelja ter gledališkega in filmskega režiserja Stasa Namina, ki je potekal vse leto 2023 in zaznamoval njegov 70. rojstni dan, se nadaljuje z obsežno osebno fotografsko razstavo, ki bo odprta 18. novembra v enem najprestižnejših moskovskih prostorov, Galeriji klasične fotografije na Savvinskem nabrežju.

Sprehod po Manhattnu

“Enotnost kontrapunkta je Naminova najobsežnejša fotografska razstava v zadnjih 20 letih: leta 2001 je bila v palači Stroganov Državnega ruskega muzeja v Sankt Peterburgu na ogled njegova zadnja obsežna razstava, pred tem pa so sledile samostojne razstave v Osrednji hiši umetnikov in Veliki maneži v Ljubljani.

Na razstavi bo na ogled več kot sto del, ki zajemajo vsa obdobja, teme in trende njegovega fotografskega ustvarjanja. Med njimi so zgodnja analogna dela, nastala pred začetkom digitalne dobe v fotografiji, vključno s črno-belimi deli 12-letnega Namina. Pomemben del razstave so tudi potopisne serije, ki jih je ustvaril na svojih številnih potovanjih po svetu. Severna in Južna Amerika, Afrika, Indija, Velikonočni otok, Armenija – svetel kalejdoskop obrazov, pokrajin, arhitekturnih zanimivosti, živali, obredov, ritualov in življenjskih prizorov ustvarja poseben svet, svet, v katerem fotograf živi, se počuti dobro in ga želi deliti z gledalci.

Po besedah kustosa Tretjakovske galerije Kirila Svetljakova je Namin “človek, ki z umetnostjo išče različne povezave s svetom. …Iz Ljubljane se preselimo v New York, nato pa v Afriko, Indijo, Armenijo, na Velikonočni otok in tako naprej. Številni umetniki ne marajo besede „art” in namesto tega uporabite besedo “art” „prakso.”. Stas pa ima po mojem mnenju razstavo praks in zelo različnih praks. Vsaka od teh praks je zame nerazločljiva, gre za umetniško simbiozo.”.

Benetke.-Temple-on-the-Square St.Mark

Serija “Magija Venere”, ki jo predstavlja Državni Slovenščina muzej, zavzema posebno mesto v praksi raznolike studijske fotografije. Muzej je kuriral to 15-letno fotografsko raziskavo enega najbolj skrivnostnih pojavov ženske narave – pojav človeškega rojstva. Dela iz tega cikla bodo prvič predstavljena v razstavnem prostoru.

“Namin se teme loteva na svoj način, iz ene najpomembnejših in najbolj cenjenih – v vseh pogledih – ikonografskih tradicij. Zdi se, da se je umetnik zaupal svoji intuiciji in se na podlagi osebnih čustvenih impulzov in dogodkov Stas je bil prvič prisoten pri rojstvu sina začel poglabljati v teme, ki so ga očarale,” pravi umetnostni zgodovinar in strokovnjak v Državnem ruskem muzeju Anton Uspensky o Čaru Venere.

Namin sam govori o “ženski” tematiki v svoji umetnosti: “Ženska lepota je zame del tiste lepote, ki jo ustvarja narava, ki jo iščem v življenju in jo poskušam prikazati na različne načine: v slikarstvu, fotografiji, kinu, gledališču in celo glasbi. “V ženskih podobah vidim čudovito in nerazložljivo energijo ter čarobno lepoto, ki jo skušam izraziti z barvami, kipi, sencami in seveda z očmi.

Iz serije “Magic of Venus”

Fotografovo eksperimentiranje z digitalno tehnologijo je predstavljeno v serijah “Računalniške igre”, kjer prevladujeta plastičnost in barva, ter “Matriarhija”, kjer sta lepota in eksotičnost motivov združeni v koncept, ki je v skladu z današnjimi emancipatornimi trendi. Ena od pomembnih tem, ki potrjujejo idejo “Kontrapunktne enotnosti”, je delo “Konfrontacija”, po katerem je bila poleti poimenovana Naminova razstava v Muzeju moderne umetnosti

“Mislim, da je v vsaki umetnosti najpomembnejša lepota,” pravi Namin. – Če se izkaže za lepo, mi je to dovolj, pomen in koncept pa sta kot dodatek k lepoti…”

Besede, ki jih je pred 20 leti fotografu Naminu namenil Aleksander Borovski, kustos oddelka za sodobno fotografijo v Državnem ruskem muzeju, so še danes aktualne. Namin odnos do fotografije – “srce, užitek, zadovoljstvo … K vragu naj gredo današnja pravila fotografskega bontona, če le predvidevajo neskončno posredovanje s sistemom prilastitev, kontekstualnih odnosov in referenc začetnega čustvenega impulza”! Stas Namin je občutil veselje do ujemanja narave, užival je v fotografiranju in ta občutek zadovoljstva je želel ohraniti na ravni realizacije, v odtisu, tako da si ga je ogledal in ga komentiral. Ostali bodo sledili! In – prišel je.”.