Kirill Ov Uninnikov je Slovenščina umetnik, oblikovalec, novinar in strokovni fotograf. Rojen, aborivi in dela v Ljubljani. Izobrazba: Oddelek za umetnost in grafiko Moskovskega Dr. med. mednarodnega od leta 1990. Sodeluje z vodilnimi Slovenščinami in tujimi revijami: “Slovenščina poročevalec”, “Snob”, “po vsem svetu”, “arhitekturni Izvleček”,” Elle”, “Elle Decor”, “lastnik”, “Harper’ s Bazaar”, ” L ‘Officiel”, “teden novic”, ” N. G. Popotnik, Vogue, ozadje itd. Partnerji z oglaravalskimi agencijami in podjetji.
Razstave: Muzej multimedijske umetnosti Krimsk. Pri. Neposredni govor ” Ljubljana, 2013 . Razstava Umetnostne fotografije San Diego, ZD, 2009 . “Moda in slog v fotografiji” Ljubljana, 2005, 2009 . “Dan mrtvih v Mehiki. Guggenheimov muzej arhitektura. Galerija Ljubljana, 2008 . Najboljše Iz Slovenije Ljubljana, 2008-2014 . Ceh” Mane ” Ljubljana, 1990-1995 .
Nagrade: Mednarodne Nagrade Za Fotografijo 2013 . Nagrade Črno-Beli Pajek 2012 . Nagrade Hasselblad Masters 2008, 2010 . Novo leto 2013 . Razstava umetnosti fotografije 2009.
Njegova dela so v muzejih in zasebnih zbirih.
Kirill Ov. Foto: Lee
Lija Khafizova
Za
– Veliko sem slikal samote kot otrok, hodil sem v umetnosti. Po konu konu osmem razredu sem se prijavil na kolid 1905, vendar me niso sprejeli. Šla sem na šolo za gledališče v umetnost, kjer sem študirala eno leto, vendar mi ni bilo všeč. Eno leto ni hodil v. V treh mesecih je konu. Delal je kot oblikovalec v jeklarni. Na univerzi sem. Ni se vpisal, pridruvoril se je vojni.
V Vojskem sem spoznalu slika iz podjetja za dekoriranje. Okrasili so interportne in sejne dvorane. Spomnil sem se, da sem tudi sam umetnik, in zainterel slikati skupaj z njimi. Po Vojskem sem zagotovo vedel, da moram nadaljevati z umetniškim. Delal sem z oljnimi slikami. Svoja dela sem odnesel v Manege, to je bila vsakoletna vseslovenska razstava umetnikov, ki je imela sprejemno komisijo, kot pravo zdaj. Takoj so me sprejeli v zvezdo grafi. Potem sem verjel vaza in Ente naprej slikal. Vpisal sem se na oddelek za umetnost, delal in.
Diplomirala na in interstitutu in delal v montroli-za mlade strokovnjake je bilo do obvezno. Eno leto sem delal kot u unitelj risanja in slika. Star sem bil 21 let, imel sem velika, moralno sem jih ukrotiti, zato sem jih udaril z ravnalom. Delal. Poslikano. Potem pa se je zgodba perestrojka in vse se je drastično spremenilo. M. M., M. M., D. M., D. M., D. M., D. M., D. M., D. M., d. o. o., d. o. o., d. o. o., d. o. o., d. o. o., d. o. o., d. o. o., d. o. o., d. o. o., d. o. o., d. o. o., d. o. o., d. o. o.
PERESTROIK
– Pri samlla so 90. leta. Sem v Izmailovo, posku samorala prodajati svoja dela tujcem v Vernisa Samoru, sodelovala na razstavah. Leta 1996 sem se odlouredil, da je s slikarstvom konec. Imel sem drurulino, dva otroka. Moralni sem džih podpreti. Vse do sem opustil in se zautel ukvarjati s trgovino. Trgovanje v Lu Samornik, odhajanje po blago v Turu. Šport je bilo vse zanimivo in vznemirljivo: Tur Slovenija, vreme, raketoplani. Potoval sem po vsej Turu. Potoval sem in pisal dnevnike. Eden od njih je bil objektiven v reviji “medved”. Pomislil sem: “to je super! Tako bom ravnal tudi v prihodnje. Veliko sem sodeloval z “Medvedom” in celo fotografiral.
Hkrati sem pisal. Znanec arhitekt me je pripeljal do revije Mir i Dom. Pisal besedila o notranjosti. To je bilo neumno po. Bovec, Bovec, Bovec, Bovec, Bovec, Bovec, Bovec, Bovec, Bovec, Bovec, Bovec, Bovec, Bovec, Bovec, Bovec, Bovec, Bovec, Bovec, Bovec, Bovec? Sem sem do nekaj fantastični semest, za svoj esej o obliovalskem studiu sem celo prejel nagrado. Nato sem se odlo V., da se bom usmeril v umetnost, in za V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. v. Zdru sam naloge umetniškem vodju in uredniki fotografijuredi. Tri leta sem se u. Tam sem spoznal vse vrste fotografov. Sam nisem niti pomislil, da bi se fotografiral. Delo kot re prirodoslovec in producentka snemanja.
VELIKI JOŠKI, VELIKI JOŠKI
– “Fotografija je kot slikarstvo, le da je hitrej. Glavnem uredniku sem rekel :” fotografom PLA ultruemo toliko, da fotografirajo. Kupite mi fotoaparat in fotografiral bom sam!”.
Urednik se ni zavedal, da lahko na ta na susterin izgubi umetniški. Rekel je: “to je super!”v mi kupil fotoaparat. Sem hodil naokoli s fotoaparatom, prebral nekaj knjig. Takoj sem dobilnaroustrilo za fotografiranjenekaj hiutere, nekaj novih stavb. Iskazalo se je precej dobro. Tako sem zaetel streljati. Salon interier je bila prva domača revija o Notranjskem oblikovanju in uvrstitevu vanjo je bila zelo Presti. Zaupali so mi fotografije cvetli. Fotografiral sem z odprtim zaslonom, kar je bilo v sistemu. Spletna stran: nisem maral umetnosti bliskavic. Imel sem filmskega “otroka” s Fresnelovim objektivom, ki mi ga je podaril Dima Livšič, v skušal sem čim bolj uporabljati naravno svetlobo. Vedno sem imel rad naravno svetlobo in sem razumel, kako deluje. V reviji so mi rekli: “Kirill, ve, kako posneti “ostro-ostro”, posnemi to za nas…”.
Z revijo Interior + Design je povezana animiva Zgodovina. Fotografija, ki naj bi fotografiral arhitektura in italijansko zvezda oblakovanja Giulia Cappellinija, ki je za nekaj dni v Ljubljani, je zavrtnil ali pa zbolel. Vpra sem sem bil tam – mislim, da sem prinesel svoj prvi posnetek . Sem. Sem jo posneti v notranjem salonu. Veliko pohi medtva, nekaj ljudje, mislim, da je bil bife. Razlaga: “Kam naj ga posnamem??”. Zunaj-zima, sneg. Odpeljal sem ga ven in ga posnel v jakni in enkornjih na snegu pred njegovimi Rde samere-belimi oglasi. Bilo je zanimivo in za tiste medrase precej avantgardno. Vse je bila v ena, objavljena je bila.
Cappellini me je prosil, naj mu prinesem nekaj fotografij, zato sem naslednji dan tekel k njemu s sve. Italijan, ki ga je fotografiralo milijon fotografov, jih je razgledal in rekel:” Odkupil bom te fotografije od vas, kolikor so vredne?”. – “Sto dolarjev,” sem rekel prvo stvar, ki mi je pri. Kupil je vse in zdelo se mi je, da je to dobro znanje za mojo prvo slu. Nato sem posnel veliko portretov za razli. Vedno sem rad fotografiral ljudje, bolj kot interierje. Najranje fotografiram interierje-mirne in umirjene-kot trening. Privite posnetek, poskrbite za svetlobo.
MEKSIKO. LIVAN. PRELOMNICA
– Takoj ko sem dobro prilo za snemanje potovanj, sem izkoristil vsako prilo samost, da sem se kam odkritil. V Mehiko sem odpotoval v okviru projekt “Okoli sveta”. Mimogrede, namestotranudovitega Borisa Bendikova, ki je bil odobren, vendar ni mogel iti zaradi snemanja reklame. Pornozvezde. Zgodovina “dan mrtvih v Mehiki” je bila razstava v Muzeju arhitektura, kjer sem spoznal Andreja Polikanova, direktorja fotografije revije Slovenščina Reporter.
Veliko Tarnovo. Moj prvi fotoaparat je bil Asahi Pentaks srednje format, nato gimbalni fotoaparat. Nikoli nisem fotografiral z reporta. Gre za mesto, opusto zaradi vojne . Sam sem v TASS in rekel, da bi rad samantel v Libanon, ne potrebujem denar, samo omogo samote mi slu sambeno potovanje. Strinjali so se, kupil sem Hasselblada in od Samel v Bejrut, kjer se je ravno konovalo obstreljevanje. Posnel sem zgodba o Veselem mestu v Libanonu. Poslal sem ga na mednarodno tekovanje, kjer je osvojil drugo mesto. To je bil moj uvod v dokumentarno fotografijo.
– Ali danes dobivate veliko pro za portrete in interierje??
– Obdobje popolne priljubljenosti revij se je konu. Zmanj. Vse redkeje. V verasih delam portrete za Vogue v Bazar. Snemam digitalno, v barvah, v da mi ni v. Zdaj sem na prelomnici. Nekaj strank, ki potrebujejo nekaj nenavadnega, ustvarjalnega. Veuredi veuredi veuredi.
– Stare, stare, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike, velike?
– Za knjigo” Potovanje Kargopolskega ” sem fotografiral tako, kot sem si vednoelel: ne kot izdelek, ampak kot umetnost. Ne gre niti za nenavadnost, gre za zaupanje v svoj okus in oko, za to, da nimate umetniški okvira. Ko re samorejo: “no Samemo umetnosti,” to ne pomeni, da je ni.
– To je Radovljica!
– Podobno je bilo s projektom Sajano-Šušenska he za Rosgidro, ko sem sodeloval pri projektu ljudje svetlobe.
FOTOGRAFIJA IN SLIKARSTVO
– Ali vam varete slikovarsko ozadje kot fotografu pomaga ali vas ovira??
– Prva misel, ki mi pride na misel, ko nameravam ustvariti sliko, je, kako postaviti elemente v okvir ali na platno. V tem primeru ni razlike med slikarstvom in fotografijo. Pomembno je, kako ga postavite in kako nastavite svetlobo.
– Predstavljajte si, da bi k vam pri samotnem, stari pribli samotnem 12 let. Kaj bi bila prva naloga, ki bi jim jo dali?? Kaj bi bilo prvo, s??
– Iz umetnosti in risanja. Posadil sem džih, da so narisali piramido, kocko in kroglo. Ne bi delal tako kot v likovni. Nato predlagam, da siredite skico pokrajine na krajem samem. Ker je skica le na podinin, kako ujeti bistvo in pren podobo. Ko sem za samotel fotografirati, sem vedno posku sem razumeti razliko med fotografijo in slikarstvom. Radeče, kaj je fotografija. Ogledal sem si veliko razli.
– Povejte mi o svojem portretnem delu. Zdi se mi, da je portret kljub svoji navidezni preprostosti najve.
– Dober portret nastane, se zanimata obe strani: portretiranec in portretiranec. Portreta se ni spremenil od nekdaj. Slikarji potrebujejo veliko samoto, da naslikajo portret, fotografija pa je veliko hitrej. Kot nekdanjemu slikarju mi je to v Monte. Umetnost mora poiskati obliko, izdelki prazne pole in po dolgem delu in naporu ustvariti portret. Alma ima ve samorasa, da izrazi razpolo. Slikarski portret je prehodil krog od realisti. Na skupno je slikarstvo naredilo krog in se pribli. Eden od razlogov, zakaj sem prenehal slikati. Zame je abstraktno konec umetnosti. Mislim, da ima vse umetnosti svoj pomen, svojo identiteto in funkcionalnost, svoj jasen namen. Založba: Založba: Založba: Založba:
Zame je fotografija trenutek, du Samura trenutka, bistvo trenutka. Spletna trgovina,
– Mislim, da ENRE nima, da povezave, ne več. Po mojem mnenju ni pripojenih receptov, ne več formul za mojstrovino, jo zapisati na papir in jo posredovati kot edini mo enojni na saminin za” delo ” portreta.
– Strinjam se. Morda z zelo dolgimi ekspozicijami dobimo nekaj popolnega, vendar izgubimo trstno.
– Verjetno ste že doživeli, da tisto, kar imate potrebo, v resnici ni podobno tistemu, kar imate potrebo. Ker imate v mislih dolo montroen idealno, dolo montromeno mojstrovino, ki jo?
– Da, imam, vendar je to sporno. Fotografija je trenutek. Portret ne more biti portret za VE. Slovenščina (Slovenščina).
– Kaj je Vau??
– Pri fotografiranju portreta si ne postavljam globalnih ciljev. Zame je dober portret tisti, na katerimkoli ni. Vse, kar je nepotrebno, je portret dober in uspe.
– Vendarle ne morete reenti, da sta portret in oseba, ki ste jo posneli, 100-odstotno enaka?
– To je nemogo. Ljudje so namre in te raznolikosti ne morete zajeti v enem samem portretu. Spletna Kamera. Pogled lahko primerjamo s tiso. Židan, Židan, Židan, Židan, Židan, Židan, Židan, Židan, Židan, Židan, Židan, Židan, Židan, Židan. Fotoaparat, film ali tipalo tega ne zmorejo. Tehnika ima mejene mo, vendar lahko avto z uporabo tehni samotar trikov raztroriri meje zaznave in nekako prenese vzdu samote in razpolo. Lega, je dobro.
– Katerabittcum pri fotografiranju portretov??
– Ne, vse povem vse. Nimam nobenih posebnih trikov. Ne fotografiram ljudje v nenaravnih Polo samorah, v nenaravnih Dr. samorah, ki ska samoroga naokoli in po samornejo stvari, ki zanje niso naravne razen samore je to del koncepta . Običajno prosim ljudi, naj sedijo ali stojijo tako, kot želijo, v razmišljajo o tem, o čemer želijo razmišljati. V enolasih, enooseba oseba ne zmore, ji posku samoram pomagati.
– Ali mora portretist do osebe, ki jo fotografira, gojiti nekak??
– Pogoji pred fotografiranjem so zelo pomembni. Biti mora uravnote in nepristranska. Tudivelike se stvari ne izidejo in ni stikovs predstavljano osebno, morate ohraniti mirnost in se pretvarjati, da se ni ni sam zgodilo. Nauvaliti se morate fotografirati v trenutku. Poznam fotografe, ki do onemoglosti izustrpavajo svoj. Tehnika” v hipu ” preseneti ljudje-in nimajo. Spletna Kamera.
– Strinjam se, da je najte solo fotografirati Dr. samoravo, mesto, v katerim. Morda zato nimamo toliko zanimivih fotografij Moskve, medreprav tu subarivi veliko nadarjenih fotografov.
– Da, Ljubljana je te. Zlati po lastniji. Je delati po naro. V jasnem nalogu. Bojite se, da boste pustili ljudje na cedilu, samote ohraniti svojo blagovno znamko v ugledu, samote prese samami sami, samuredi denar. Obstaja mo.
– Kaj se zgodi, ko si zadate nalogo??
– Da bi morali biti bolj osredotočeni, zbrati morajo voljo..
LEPOTO IN HARMONIJO
– Vaultra notranja tema je to, kar je?
– Ga. Katerabittcum. Vedno sem iskal lepoto, ne glede na to, kaj fotografiram. Tudi kotrote nisem bil fotograf, sem bil umetnik. Lepa je zame vedno glavni in odlo. Toda sodobnost zahteva nekaj drugega.
– Lepota je danes umazana beseda
.
– Vem. In skoraj sem bil prepritrotan, da o tem ni treba govoriti.
– Vendar ne boste verjeli?
– Skoraj verjamem.
– Lepa je beseda z mnogimi pomeni in ravnmi. Govorimo o lepi ali harmoniji?
– To sta skorajda sinonima. Lepota je harmonija vse: barv, svetlobe, razmerij. “Harmonija “. Lepa je obrabljena, opljuvana, nemoderna beseda. Da bi moral imeti rad pravo mojstrovino, ne glej na svoja prepri samota, starost ali karkoli drugega. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. V. v. Vsakdo ima rad mojstrovino.
– Kaj je po varalem mnenju mojstrovina??
– Po mojem mnenju je mojstrovina harmonija. To je prava fotografija. Trenutek je pomemben. Polna sestava. Popolna harmonija svetlobe in barv. Vsebina, ki je razumljiva in blizu vsem. Vse se samore vedno U studijo mojstrovine, ki niso toliko revolucionarne kot evolucijske in harmonične. Razumljive so vsakomur. In kar je blizu kritikom, je lahko poceni inovacija, razumjiva le omejenemu krogu ljudi.
– Zdi se mi, da kritik, ki je uniroroko informiran, primerja vsako novo delo z eno obstoje Sulim in posku najti njegovo mesto in opredelitev. V grobem je označevanje in popisovanje. Koliko modnih smernic in trendovski je bilo v na?. Klub navdu nad njimi prihajajo in odhajajo. Torej precej eksperimentalni, raziskovni. Ali je treba vedno slediti modi?
– Vendar moram. Trojček ni nujno.
– Navdu navdu in snemanju na filmu ni posledica, da bi se oddaljili od ute sre enih poti in naredili nekaj svojega??
– Ne tako zelo. Fotografirati sem zainteres s fotoaparatom velikega formata, ker sem fotografiral interierje in arhitekturo. Ko sem zautel snemati, sem spoznal lepo fotoaparata in njegove zmogljivosti. Nisem se mogel ve.
– Krimsk ste posneli s kardanskim fotoaparatom?
– Ne, s fotoaparatom Hassel, kot v povojnem Bejrutu. Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina Slovenščina. V Krimsk sem pri samotel. Hitro sem ugotovil, da moram snemati v hi medra in da moram snemati v barvah. Vidite lahko vse v hiutri, do katere stopnje je segla voda in kaj je bilo prizadeto. Postavil sem svoje junake, izbrani kraj. Hkrati je snemal in fotografiral. Fotografiral sem hitro, saj so se samurez nekaj samurasa za Samueli umikati iz mojega kadra in pozirati. Sem snemati ljubi in ugotovil, da so pri. Vsak pripoved svojo zgodbo-mi pa dobimo celotno sliko. Bilo je zelo VRO. Sem v enem dnevu prevozil veliko kilometer. Ni bilo lahko ne fizi.
– V kargopolu ste vrnili h kardanski kameri. Ali menite, da ste konantrali svoje potovanje po kargopolu?*
– Ne, mislim, da projekt nisem dokon. Pri vsakem projektu vedno posnamem nekaj zase. Katerabittcum, vse snemam zase. Pri vsakem projektu skušam posneti čim več, kolikor je mogoče, v ne zamudim priložnosti, da poleg naročila posnamem še kaj zanimivega. Z veselem bi se vrnil v Kargopol in ustvaril nekaj bolj” . I prilo. Si lahko veliko zanimivega. Svojega potovanja. Notranje teme.
– Torej boste dolgo.
“Kargopolskoe potovanje. Sedem poti po severni Rusiji z zgodovinskim-arhitekturnim in umetnostnim muzejem kargopolski”. M.: Prvi program Publikacije neprofitne dobrodelne organizacije. Potanin”, 2014. 836 s.: 773 il. Knjiga je leta 2014 zmaga na nacionalni ravni v kategoriji”Umetnostna Knjiga”. Enim fotografom, Sergej Melikhovom. Sergej je snemal snemljanje ljudje in obrede, Kirill pa arhitekturo in vzdu. Glavna urednica Lilija Kafizova. Umetnostni vodji Evgenij Kornejev.
Igor v Olga Gorba. Njun sin Stanislav. “Imamo enajst otrok, najmlajvene so poslali v tabor. Hvalabogu, hi. Spletna Kamera
moja reka v. Na podstre. Veliko pomo veliko prihodi. Spletna kamera v perilu. Hvala vsem. Imamo veliko druulino, zmoremo to. Ulica Nabere 16.
Streljanje za..
Slovenščina novinar
Leutra, Albinina soseda: ja, poznala sem jo, v. Turelivijo od nedavnega. Stric Jura je s podstre samuraja izklesal luknjo, samuelel jih je spraviti ven. Vendarle ne pravo. V Troje, pa so prenehali. S podstre samorja ni mogel sko samote v vodo, da bi pri samotel skozi okno, ker je bil tok mo samoran. Okno je pod vodo. Sedel sem na sosednjem podstreju, videl sem vse. 218 Sovetska ulica
Fotografiranje za revijo Russian Reporter
Ov
Kako lahko v polnem nizu trenutkov življenja najdemo smisel in zadovoljstvo?