Predhodnik digitalne tehnologije

V času, ko so se še vedno odkrivale nove dežele in rojevale nove znanstvene teorije, sodobniki revolucije v vizualnih umetnostih, ki jo je uvedla fotografija, niso dojemali kot novega obdobja v zgodovini svetovne kulture. Fotograf in slikar Oscar Gustav Raylander je eden od mojstrov 19. stoletja, ki so s svojim iskanjem umetnosti spremenili sodobni svet. Je najmlajši član generacije pionirskih fotografov, med katerimi je tudi britanski “oče fotografije” Henry Fox Talbot. Prav z njegovim programskim delom “Dva načina življenja” 1857 se običajno šteje rojstvo vizualne montaže, ki je postala nov način izražanja abstraktnih idej in konceptov, kar je stoletja veljalo za privilegij verbalnega jezika.

Oskar Gustav Raylander 1813-1875

Umetnik in fotograf. Rodil se je na Švedskem, študiral slikarstvo v Italiji in se leta 1840 preselil v Anglijo, kjer se je v letih 1852-1853 začel ukvarjati s fotografijo. Leta 1857 je ustvaril sliko Dva načina življenja, ki je bila istega leta kupljena v zbirko princa Alberta in razstavljena na razstavi Art Treasures Exhibition v Manchestru, prvi svetovni razstavi svetovne umetnosti in kulture.

Raylander je tehniko, ki jo je razvil za fotografske montaže, predstavil drugim umetnikom, med drugim velikemu britanskemu klasiku fotografije Henryju Peachu Robinsonu, ki je nato ustvaril več deset fotografskih montaž.

Leta 1872 je Reilander spoznal Charlesa Darwina in fotografiral njegovo znanstveno delo Izražanje čustev pri človeku in živalih. Umetnik je bil znan tudi po svojih žanrsko različnih fotografskih kompozicijah in aktivnem sodelovanju v razpravah o fotografiji v britanskem tisku.

Veliko zbirko Irlovih del, vključno z izvirnikom njegove znamenite skladbe iz leta 1857 Dva načina življenja, hrani Nacionalni muzej medijev v Bradfordu v Angliji. Ta muzej ima eno največjih in najbogatejših fotografskih zbirk na svetu, zlasti odkar je v njem deponirana zbirka Britanskega kraljevega fotografskega društva Royal Photographic Society of Great Britain . Muzej je tudi središče za ohranjanje, preučevanje in razširjanje različnih medijev: fotografije, filma, televizije, animacije, radia, digitalnih komunikacij in iger.

V času, ko je svet še vedno odkrival nove dežele in nove znanstvene teorije, sodobniki revolucije v vizualnih umetnostih, ki jo je naznanila fotografija, niso dojemali kot novega poglavja v zgodovini svetovne kulture. Fotograf in umetnik Oskar Gustav Reylander je bil eden od mojstrov 19. stoletja, ki so s svojim iskanjem umetnosti spremenili sodobni svet. Je najmlajši član pionirske generacije, v kateri je bil tudi britanski “oče fotografije” Henry Fox Talbot. S svojim programskim delom “Dva načina življenja” 1857 se je rodila vizualna montaža, ki je postala nov način izražanja abstraktnih idej in konceptov, ki so stoletja veljali za privilegij verbalnega jezika.

Reylanderjeva Dva načina življenja, pravi moralni manifest viktorijanske dobe, vsebuje kvintesenco možnosti vizualne montaže. Avtorju je uspelo ustvariti delo, ki združuje kompozicijo klasicistične slike in vsebino, ki ustreza njegovemu času, najnovejše dosežke takratne tehnologije in avtorjeva lastna odkritja. V središču kompozicije je star učitelj; njegova učenca sta na različnih poteh: eden je usmerjen v užitek in nepravičnost, drugi v izobraževanje, znanost, obrt in dobrodelnost. Reilanderjevo “vizualno besedilo” je navdušilo njegove sodobnike in je postalo predmet številnih publikacij.

Nič manj kot o vsebini dela so gledalci razpravljali o njegovem videzu: Reylander je natisnil skoraj 80 centimetrov dolgo fotografijo, kar je bilo običajno pri platnih, ne pa tudi pri fotografiji sredi 19. stoletja. Stoletje in pol pred pojavom digitalne tehnologije je bil film Dva načina življenja mojstrsko ročno izdelana montaža več kot 30 posameznih slik. Istega leta je zbirka Two Ways of Life prešla v zbirko princa Alberta, ki je nato postala eden od virov fotografske zbirke Muzeja Viktorije in Alberta. Sredi devetnajstega stoletja so kronane glave javnosti pokazale, da je fotografija nova oblika umetnosti in da je fotografski odtis vreden zbirateljskega zanimanja.

Originalni Raylanderjev albuminski odtis iz leta 1857, ki že skoraj stoletje ni zapustil Združenega kraljestva in je zdaj v zbirki Nacionalnega muzeja medijev v Bradfordu, je bil jeseni predstavljen v Rusiji. Projekt “Mounting reality. “Dva načina življenja” Oscarja Gustava Raylanderja označuje pomembno mesto, ki ga zgodnja britanska fotografija zavzema v zgodovini svetovne vizualne kulture.

Leta 1857 je Oscar Gustav Raylander ustvaril fotografsko kompozicijo z več figurami in s tem začel novo fotografsko gibanje, znano kot fotomontaža. Kar je bilo pred Reylanderjem le tehnološki trik, je po njegovem delu dobilo lastno filozofijo. Ob pogledu na avtorjev izvirni natis iz sredine 19. stoletja iz sedanjosti, ob pogledu na njegove alegorične teme se ujamemo ob misli na naivnost in privlačno iskrenost tega manifesta morale preteklosti. Toda to je bil namen umetnosti – izobraževati javnost – v Evropi, Ameriki in Rusiji v predpreteklem stoletju, pa naj gre za misijonarsko delo prerafaelitov, potepuhov ali slikarjev Nove celine. V tem stoletju so bili koncept normalnosti, gotovost dobrega in zla v verski filozofiji, etičnih pravilih družbe in v politiki neločljivo povezani, zlasti v državah, kjer je religija še naprej igrala pomembno vlogo v življenju države in državljanov. Zato je bil na videz retorični vizualni izraz programa v Reylanderjevi kompoziciji “Dva načina življenja” zgolj poskus iskanja oblike dialoga med mlado tehnološko umetnostjo fotografije in njeno sodobno ideologijo. Hkrati so se mladi fotografi, ki so sledili klasičnim primerom iz zgodovine umetnosti in si prizadevali ustvariti podobe, podobne najboljšim slikarskim primerom preteklosti, usmerjali v nove podobe.

Pravzaprav gre za dve poti fotografije, ki sta se razšli v dvajsetem stoletju: pot vizualnega prikazovanja družbenih in političnih programov ter pot umetniškega raziskovanja oblike. Izhodišče za obe smeri je bila Reylanderjeva montaža.

Aktivni razvoj montaže se je začel že v 20. stoletju. Pojav ikoničnih del ruske umetniške avantgarde v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja v slikarstvu, grafiki, plakatni umetnosti in fotografiji je povezan z montažo. Preteklo stoletje si zapomnimo tudi po dejavnem dialogu med fotografijo in njenimi ustvarjalci in sodobno ideologijo: od apologetike do kritike, od konstruktivistične himne sovjetske ideologije do aktualne kritike meščanskega potrošništva. Slikovna in besedilna montaža – temelj vpliva pojava množičnih medijev dvajsetega in enaindvajsetega stoletja. Montaža fragmentov podob, drobcev besed in tekstur – prepoznavnih znakov sodobne umetnosti od dadaizma in nadrealizma do poparta in postmodernizma.

V Rusiji v zadnjem stoletju ni bilo javno razstavljenih nobenih del Niepcea, Talbota ali Daguerra. Uvedla sta fotografijo kot tehnologijo in nov vizualni jezik moderne dobe. Reylander je v tej simbolni liniji ustanoviteljev fotografije, saj je v njenem glavnem toku ustvaril močan tok. Zato je predstavitev izvirnega avtorskega tiska “Dva načina življenja” Oskarja Gustava Reylanderja tako pomembna za rusko umetniško sceno in za gledalca. Če se ne dotaknemo osnov, je težko razumeti obseg kulturnih in civilizacijskih dosežkov zadnjih dveh stoletij, razumeti globino časa, ki nas loči od bližnje preteklosti.

Razstava, ki je spremljala prvo razstavo fotomontaže v Rusiji, je vključevala več kot sto petdeset montaž in kolažev, ki so jih ustvarili fotografi in umetniki v zadnjih sto letih. Kustosi projekta so si zadali nalogo prikazati dve glavni smeri v razvoju “umetnosti povezovanja posebnosti za ustvarjanje nove resničnosti”, to je fotomontaže: delo oblikovanja konceptov v vidne podobe in delo na prej nevidni obliki. Številne slike na razstavi so delo Slovenščinah umetnikov, ki pa širši javnosti niso znani. Razstava “Mounting reality. “Dva načina življenja Oscarja Gustava Reylanderja” – izdelek iz leta 2011, obdobja razvoja postindustrijske digitalne civilizacije. Ker tega ne smemo zanemariti, dodajamo, da je ta razstava, poklon Raylanderju, niz virtualnih projekcij zgodovine fotomontaže od dvajsetega do enaindvajsetega stoletja.

Realnost na razstavi. “Dva načina življenja” Oscarja Gustava Raylanderja je bil septembra in oktobra 2011 predstavljen v Centru za sodobno kulturo Garage ob podpori britanskega veleposlaništva v Rusiji, fundacije Iris, državnega razstavišča ROSIZO, ruskega ministrstva za kulturo in agencije RIA Novosti.

Kustosi projekta: Evgeniy Berezner, Irina Chmyreva, Natalia Tarasova.