Večina potrošnikov ne čuti več nujne potrebe po nakupu še enega AV-sprejemnika, saj strošek ni več nujno potreben. Stave na 3D se niso izplačale. Kljub hitremu zniževanju cen vse potrebne opreme pa problem pomanjkanja res spodobnih stereoskopskih filmov omejuje število tistih, ki se želijo pridružiti tej tehnologiji. Število predvajalnikov 3D je še vedno zanemarljivo majhno. Zato je linija Pioneer 2011 namenjena veliko večji skupini ljudi, in sicer ljubiteljem naprav Apple.
Bodite pozorni na glavno stvar
Pozorni morate biti predvsem na različico HDMI, število takšnih vhodov, prisotnost drugega izhoda in vrata na sprednji plošči. Zadnja inkarnacija je trenutno 1.4a, drugačen od prejšnjega 1.Tri stvari.
Prvi je združljivost 3D. Tudi če predvajalnik in zaslon podpirata 3D, sprejemnik pa ne, ne boste mogli predvajati 3D diskov Blu-ray v stereoskopski obliki.
Predvajalniki z dvema izhodoma HDMI to lahko obidejo, vendar to ni več praktična možnost, če imate drugi vir 3D, kot je Playstation 3. Če želite imeti v kinu stereo sliko in prostorski zvok, vam ne preostane drugega, kot da nadgradite svoj sprejemnik.
Druga inovacija v vmesniku HDMI 1.4a služi kot povratni zvočni kanal. Omogoča en sam kabel HDMI med sprejemnikom in zaslonom, tako za prenos slike iz predvajalnikov kot za prenos zvoka iz vgrajenega televizijskega sprejemnika v avdio sistem.
Te funkcije ne morem imenovati ključnega pomena, saj imajo vsi televizorji tako ali tako zvočni izhod, vendar je to lepa malenkost. Seveda mora imeti televizor vrata iste različice.
Tretja funkcija je LAN, ki je vgrajen v priključek HDMI, vendar je do zdaj malo uporabljen, saj vse omrežne naprave še vedno uporabljajo predvsem priključek LAN. Lahko bi rekli, da je to dober začetek za prihodnost.
Z istega stališča zaščite pred zastarevanjem morate kupiti sprejemnik z dodatnimi vhodi HDMI. Če danes zadostujejo trije ali štirje, jih bo v bližnji prihodnosti verjetno potrebnih več. Fotoaparati, mobilni telefoni, žepni predvajalniki, tablični računalniki – vsi so zdaj opremljeni z izhodom HDMI. Pri prenosnih napravah je seveda bolj priročno, da je priključek na sprednji plošči sprejemnika. Lastniki dveh zaslonov veliko ljudi raje gleda filme na projektorju in televizijske programe na televizorju bodo potrebovali drugi izhod.
Za ljubitelje ročnih predvajalnikov in večpredstavnostnih telefonov je pomembna še ena funkcija. To so različni priključki za dodatno opremo za združljivost z družino iPod, USB, vgrajeni AirPlay in Bluetooth.
V tej zvrsti je zaenkrat malo skupnih standardov, saj je njen razvoj zelo dinamičen. Zato je vredno ugotoviti, kateri modeli sprejemnikov so najprimernejši za vaš predvajalnik. Podpora za izdelke Apple je najširša, saj je skoraj vsaka naprava opremljena z žičnim vmesnikom, številni proizvajalci pa so že dodali radijski kanal.
Sodelovanje z lokalnimi omrežji
Domači kino, ki temelji na omrežju LAN, se vse bolj uveljavlja. S prostim očesom je jasno, da je tu prihodnost, saj diski živijo svoje zadnje dni. Trenutno je večina sprejemnikov opremljena z vtičnico LAN, vendar je funkcionalnost še vedno v povojih. Praviloma je omejena na podporo za zvok DLNA.
V tem primeru gre v bistvu za računalnik ali predvajalnik, ki predvaja glasbo in usmerja standardni tok podatkov v sprejemnik, ki izvaja digitalno-analogno pretvorbo in deluje kot ojačevalnik.
Prednost te tehnologije je najširša združljivost z digitalnimi zvočnimi formati, slabost pa je zapletenost nadzora. Za udobje takšnih sistemov je kot daljinski upravljalnik potreben iPad ali tablični računalnik z operacijskim sistemom Android s posebno programsko opremo.
Funkcija UPnP je nekoliko bolj priročna, saj sprejemnik sam deluje kot predvajalnik, tako da poišče datoteke v omrežnih shrambah. Njihov domet je omejen z zmogljivostmi dekoderja sprejemnika AV, vendar razen menija na zaslonu niso potrebni dodatni upravljalni elementi ali dodatni programi v računalniku.
Praviloma lahko sprejemniki s podporo UPnP podobno predvajajo zvočne datoteke iz USB. Omrežni video v sprejemnikih še ni globalno uveljavljen; to je stvar bližnje prihodnosti.
Opozoriti velja na nekatere stvari, ki so danes izgubile svoj pomen. Pri sprejemnikih gre za analogno preklapljanje. Ne govorimo o večkanalnem analognem zvočnem izhodu, njegova vloga je ohranjena. Stereo pari, S-Video, kompozitni, komponentni in S/PDIF čeprav analogni niso verjetno ne bodo potrebni.
Če imajo vaše obstoječe kinematografske komponente le te zastarele izhode, je vredno biti pozoren na njihovo razpoložljivost. HDMI jih je uspešno nadomestil in je prisoten v vseh napravah, ki jih je danes mogoče kupiti za predvajanje videa in zvoka. Obstajata le dve izjemi. Igralna konzola Wii, ki ima le komponentni izhod, in namenski predvajalniki CD, opremljeni s stereo pari ali S/PDIF.
Slednje v povezavi s sprejemniki niso posebej pomembne, saj so pri ustvarjanju slednjih avdiofilske potrebe drugotnega pomena. Predvajalnik Blu-ray je pogosto dovolj kot predvajalnik CD na AV sistemu, vendar si morajo resni avdiofili podrobneje ogledati običajne stereo ojačevalnike.
Kakšna so merila za izbiro sodobnega sprejemnika? Dolgo časa so se ukvarjali predvsem s podporo najnovejših standardov za zvočne sledi in najnovejšimi priključki za zaslon in vse vire signalov.
Toda brez vmesnika HDMI in popolne združljivosti z diski Blu-ray je zdaj nerealno, da bi na trgu našli izdelek. Razen na sekundarnem trgu. Zato so v ospredju nove funkcije. Mednje spadajo medijska omrežja, delovanje na ročnih računalnikih in 3D.
Ali ima ta sprejemnik možnost priključitve zvočnega sistema prek Bluetootha?
Kako se obnese AV sprejemnik pri ojačevanju zvoka na vseh frontah?
Ko berem ta tekst o preizkusu AV sprejemnika, se sprašujem, ali je ta ojačitev res na vseh frontah? Ali obstaja kakšna omejitev ali pomanjkljivost, ki je ni omenjena? Ali ima ta sprejemnik tudi druge uporabne funkcije poleg ojačitve zvoka? Kakšne so izkušnje drugih uporabnikov s tem sprejemnikom? Bi se odločil/a za nakup glede na ta opis?