Tukaj je celoten glasbeni test nizkotonca. Posebej za namene testiranja smo najeli glasbeni studio. V celotnem kompleksu so trije profesionalni prostori za vaje, snemalna oprema in celo ločen studio za bobnarske seanse – več kot 100 kvadratnih metrov neomejenega rock’n’roll vzdušja.
Za testiranje smo izbrali veliko dvorano, v kateri so vadili in snemali glasbeniki, kot so Chris Slade “AC/DC”, “The Firm”, Tom Jones , Joe Lynn Turner “Rainbow”, “Deep Purple”, Ingwie Malmsteen , skupine “Earthlings”, “Beetles”, “Mirage”, “Lyapis Trubetskoy”, “Cockroaches” in mnogi drugi…
Preizkusili sta ga dve osebi. Naš stalni avtor Sergej Petrov opisuje tehnični del. Da bi ocenili zvok, smo povabili profesionalnega zvočnega inženirja Anatolija Weitzenfelda.
Pred tem korakom je bilo veliko razprav za in proti.
Za “dopolnitev slike” predstavljamo dvome in argumente, ki smo jih v uredništvu izrazili drug drugemu.
– Subwooferji se pogosteje uporabljajo pri gledanju filmov kot pri poslušanju glasbe v “trifoniji” , zakaj bi jih torej preizkušali na glasbenem gradivu?
Pri poslušanju glasbe lahko vsak zvočnik – tudi nizkotonec – razkrije stvari, ki jih je na filmskih posnetkih težko ali nemogoče slišati. Nianse zvoka bas, kontrabas, bobni bolje pokažejo prednosti in slabosti nizkotoncev.
– Subwooferji imajo različne moči, optimalno zvočno zmogljivost pa je mogoče doseči le z ustrezno velikostjo za vsak subwoofer, saj na subwooferje močno vplivajo akustične lastnosti prostora, te pa so sorazmerne z velikostjo prostora. Zato testiranje več različnih podnaprav na istem mestu pomeni, da so v zelo neenakih razmerah.
Seveda je za optimalno testiranje dobro izbrati ustrezno območje za vsak zvočnik, pa tudi ojačevalnik ter povezovalne in zvočniške kable ustreznih blagovnih znamk, vendar s takšnim pristopom postane testiranje skoraj nemogoče.
Vsi instrumenti so bili testirani v studiu, katerega dimenzije so presegale “zaželeno površino” za vsakega od njih, zato so bili vsi testirani instrumenti v bolj ali manj enakih pogojih.
– Zakaj namenoma poslušati v glasbenem studiu?
Nobena skrivnost ni, da je ena glavnih težav pri nakupu ta, da vsak akustični aparat v trgovini in doma zveni drugače. Da bi čim natančneje slišali, kaj zmore preizkušana akustika, vas ne sme nič ovirati. Studijski prostor je akustično obdelan, zato je vpliv stoječih valov in resonanc čim bolj zmanjšan. Glasbo poslušamo tam, kjer je nastala.
– Kaj lahko zvočni inženir sliši, česar mi ne moremo?
Nobena skrivnost ni, da slišimo to, kar nam omogoča akustika, in svojo predstavo o tem, kako naj bi določen fonogram zvenel, v prenesenem pomenu. t.e., v resnici slišimo veliko tistega, kar želimo slišati – včasih celo tisto, česar ni – in obratno.
Zvočni inženir pa sliši, kaj je dejansko na fonogramu.
– Morda bi bilo bolje opraviti meritve in objaviti grafe?
Seveda je to mogoče storiti, vendar je meritev v vsakem primeru “vezana” na mikrofon, mikrofoni pa imajo tako malo znan parameter, kot je radij šuma – razdalja, od katere mikrofon začne zaznavati odbiti in neposredni zvok enako. Nad tem polmerom zajame več odbitega kot neposrednega zvoka.
In tu je ta radij, tudi pri usmerjenih “pištolah”, v najboljšem primeru 5-7 metrov, pri običajnih mikrofonih pa 1-2 metra. Torej tudi če zajemate podatke iz mikrofona, nameščenega poleg nizkotonca, bo veliko odbitih zvokov. Človeško uho je v tem smislu bolj občutljiv instrument, saj ga nadzorujejo možgani in ločuje nepotrebne informacije. Le malo ljudi ve, da v prvih 2-3 minutah koncerta gledalčevi možgani “nastavijo” ušesa, sluh na dvorano.
Seveda nihče ne trdi, da ni smiselno uporabljati grafikonov, vendar so ti bolj učinkoviti za zvočnike polnega razpona kot za ozke, kar nizkotonec je.
Kako testiramo
Glavno mesto poslušanja je bil trifon, s subwooferji, priključenimi na ojačevalnik skupaj z našim uredniškim zvočnikom “Triangle”. Za radovedne bralce moramo povedati, da namenoma nismo povečali glasnosti nizkotonca in s tem prilagodili njegove izhodne moči – glede na to, da velikost studia ni majhna. Pravzaprav je razmerje med močjo ojačevalnika in premerom činele – in ne le moč, ki gre v zvočnik – ključno za zvočni tlak.
Če je gumb za nastavitev glasnosti zlorabljen, lahko dosežete poudarjanje basov iz celotne slike – v najboljšem primeru. V najslabšem primeru lahko povzroči šumenje.
Ko je bilo treba nadzorovati vtise, na primer s SVS PC 12 Plus, smo poslušali akustiko s sprejemnikom, ki ga prav tako nismo bili preveč leni prinesti v studio. Prvo mesto smo namenili
REL T9, drugo mesto je zasedel Acoustic Energy Radiance Sub, častno tretje pa SVS PC 12 Plus.
Besedo predajamo Anatoliju Ivanoviču Weitzenfeldu:
a.v.
Ali obstaja kakšna posebna lokacija ali prizorišče, kjer se ustvarja glasba z nizkotoncem, in kje bi lahko poslušal tovrstno glasbo v živo?