V Nikonovem objektivu: na Belo morje z Aleksandrom Semjonovom

Nikon in My Planet predstavljata nov vrtoglavi projekt. Deset priznanih Slovenščinah fotografov išče najbolj osupljive ruske razglede.

Spoznajte Aleksandra Semjonova, diplomanta oddelka za zoologijo nevretenčarjev, podvodnega fotografa in vodjo potapljaške službe na biološki postaji Belomorsky Moskovske državne univerze.

Alexander nam bo povedal, kaj je znanstvena fotografija, kako Nikonova oprema pomaga znanstvenikom pri preučevanju morskega življenja, in nam dal podrobna navodila, kje in kako fotografirati severni sij.

– Postaja je daleč od civilizacije, ni cest. Kaj zabavnega lahko počnete tukaj, na primer se sprehodite?

– Konec sezone, najlepši čas na Belem morju. Gozd se že začenja obarvati rumeno in rdeče, in to v plasteh: spodaj so brusnice in rdeče vresje, zgoraj pa rumene breze in temne jelke. Včasih se kopamo v jezeru. To je zelo lep kraj, lahko vidite tako sončne zahode in nebo in tam je prostor, ki je zelo primanjkuje na postaji, to je edini odprt prostor v bližini. Jezero je od postaje oddaljeno le nekaj kilometrov, zato lahko zvečer po potapljanju brez težav pridete sem, da se kopate in pojeste nekaj jagodičevja.

– Delate v čudovitem kraju, ki vas spodbuja k fotografiranju. Vas zanima pokrajinska fotografija?

-V mojem primeru so pokrajine bolj za dušo. Podvodna fotografija je delo, hobi, način življenja. Pokrajine fotografiram le, ko imam prosti čas. Ponoči rad fotografiram severni sij, v zadnjem času je res lep. Med snemanjem za projekt “Photo Expedition Russia”. Z Nikonovim objektivom imamo veliko srečo. Tam je bila luč, široka kot nebo, zelo svetla. Šli smo na pomol in videli, da celotno nebo žari v svetlih barvah, Seveda smo tekli po fotoaparate. Bilo je res fantastično: v 12 letih dela sem kaj takega videl le nekajkrat.

– Povejte začetnikom, kako ujeti severni sij.

– Spanje na Belem morju jeseni velja za zločin, saj je severni sij tu zelo pogost. To seveda ni načrtovano, vendar obstajajo spletne strani, ki napovedujejo aktivnost v ionosferi. Če bo prišlo do sončnega izbruha, bodo čez tri dni na polarnem krogu poldnevniki. Spremljam te napovedi, in ko je več kot dva, tri ali štiri, grem s stativom na pomol. Po vsem nebu od obzorja do obzorja so luči, ogromne črte, vse se sprehaja naokoli, sije, pleše. Ko to objaviš na internetu, vsi ljudje začnejo govoriti: “O, bog, rad bi to videl na lastne oči.”! Moj bog, ti si srečnež!”.

– Ali lahko s fotoaparatom ali mobilnim telefonom zajamete sij, ali pa bi morala obstajati dobra tehnika?

– Seveda je bolje, če imate optiko za visoke hitrosti in fotoaparate, ki lahko fotografirajo pri visoki vrednosti ISO brez šuma. Nikon 810 je popolnoma neverjeten.

– Povejte nam, kaj počnete na postaji? Kaj je znanstvena fotografija??

– Ukvarjam se s tako imenovano znanstveno podvodno fotografijo. Ne potopim se pod vodo, poiščem najlepšo meduzo, jo fotografiram in nato zmagam na tekmovanju ali jo prodam. To počnem tudi sam – to je odlična pomoč in dober zaslužek. Največ pa fotografiram za znanost in izobraževanje, kar se uporablja v znanstvenih člankih, enciklopedijah ter na predavanjih in predstavitvah za študente in šolarje. Sam sem precej aktiven pri popularizaciji znanosti: predavam v šolah, na znanstvenih festivalih, pripravljam čudovite predstavitve in sodelujem z ustanovami, ki naročajo fotografije določenih bitij.

– Kako deluje podvodna fotografija?. Katere so faze, kaj sledi čemu?

– Med potapljanjem ni naša naloga le fotografiranje podvodnega sveta v njegovem življenjskem okolju, temveč tudi zbiranje materiala za fotografiranje v laboratoriju. Živali zbiramo v kozarce ali vrečke, jih prinesemo na postajo in fotografiramo z vseh strani, da bi prikazali vse značilnosti anatomije za enciklopedije in atlase, za znanstvene članke. Številne živali živijo na skalah ali v zemlji, zato jih morate poiskati, obrniti na glavo, jih od tam izvleči, pobrati s posebnimi sredstvi. In seveda, da, izbrati morate najlepše z vsemi nepoškodovanimi nogami in rokami. Seveda se trudimo snemati pod vodo, kjer se živali dobro počutijo, so sproščene in se obnašajo tako, kot se običajno obnašajo v življenju. Velik del mojega dela pa je znanstvena laboratorijska fotografija, seveda večinoma makro.

– Fotografiranje pod vodo ni dovolj?

V laboratoriju lahko fotografirate objekt tako dolgo, kot je potrebno. Včasih pravi posnetek dobite po 300-500 možnostih. In seveda vam v programu Photoshop ni treba očistiti slike vseh nečistoč in motnosti. Na splošno je precej udobna. Žal pa ne moremo reproducirati pogojev, ki jih imajo živali pod vodo v laboratoriju.

– Kaj uporabljate glede opreme, bliskavic, objektivov??

– Nikon ima v fotoaparatu odličen sistem za nadzor bliskavice. V laboratoriju ponavadi potrebujem vsaj dve bliskavici, raje tri ali štiri, zlasti za velike predmete. V meniju fotoaparata lahko upravljam moč teh bliskavic in izklopim bliskavico v fotoaparatu, ki samo sproži druge bliskavice, sama pa ima zelo malo svetlobe. Zgornja bliskavica v vodi ne odseva, temveč le stranska svetloba, ki zagotavlja ravno pravšnjo in najbolj enakomerno osvetlitev! Prav veseli me, da so jo vgradili. To je zelo kul.

– Da, Alexander, vendar je posneti takšno fotografijo polovica uspeha; fotografijo je treba prenesti na pravo mesto, da bo zares videti dobro.

– Eden najboljših delov podvodnega fotografiranja je ogled in obdelava fotografij na velikem zaslonu, ko lahko vidite vse podrobnosti, ki jih lahko zajame Nikonova optika. 36 megapikslov fotoaparata 810 je fantastičnih, saj lahko vidite posamezne celice na macesnih meduz. Pod vodo tega ne morete videti z očmi, na fotografijah pa lahko vidite vse.

Seveda je treba vsako fotografijo dokončati, saj ima podvodna fotografija svoje posebnosti: suspendirane snovi, umazanija, organske snovi, majhni raki. Vse to je treba očistiti, da dobimo popolno sliko, primerno za enciklopedijo ali učbenik. Povečati morate barve, kontrast in ravni, saj pod vodo celo majhna plast med predmetom in objektivom absorbira nekatere dele spektra. Naknadna obdelava je enako pomembna kot samo fotografiranje.