Martin Parr – lovljenje draguljev v morju vsakdanjega življenja

Najtežje je ujeti vsakdan, izbrati stvari, ki jih običajno spregledamo ali celo ignoriramo; poiskati tipično ali nenavadno, presenetljivo ali novo, v jeziku, ki ga ne razume nihče, ne glede na narodnost. Martin Parr, angleški fotograf in zvezda svetovne fotografije, dela na videz preproste, vsakdanje fotografije, ki po njegovi zaslugi postanejo živa metafora, posplošitev, zgodba o nekem pojavu ali problemu. Parr v svojih delih išče in se spopada s “propagando vsakdana”, s tem, kar je, kar bi moralo biti, s pričakovanim in očitnim, ter jih izpostavlja, pogosto ostro ali celo vulgarno, in gledalca sili, da pogleda na to, kar je zanj od otroštva nevidno kulturno ozadje. Je dostopen in demokratičen. Njegova dela so polna humorja, ironije, samoironije in groteske.

Martin Parr Magnum Photos/agencija.fotografski aparat. Anglija. Weymouth. Igranje kegljev na zelenici za kegljanje. 1998.

Združeno kraljestvo. Anglija. Weymouth. Igra kroglic na travi. 1998

Sodobni britanski fotograf in fotoreporter. Rojen 23. maja 1952 v Epsom, Surrey, Anglija. Njegov oče je bil ljubiteljski fotograf, zato je Martin verjetno že pri 14 letih navdušil za dokumentarne filme.

Med letoma 1970 in 1973 je Parr študiral fotografijo na Politehnični univerzi v Manchestru, zdaj znani kot Met.

Sredi sedemdesetih let je začel delati kot profesionalni fotograf in poučevati fotografijo.

Leta 1980 se je poročil s Susan Mitchell in leta 1986 se jima je rodila hčerka Ellen.

Martin Parr je začel kot črno-beli fotograf in ustvaril več uspešnih projektov, med drugim Bad Weather 1982 in A Fair Day 1984 , leta 1984 pa je začel fotografirati na barvni film. Dve leti pozneje je izšla njegova knjiga Last Resort: Photographs of New Brighton.

Martin Parr je od leta 1994 član agencije Magnum Photos, od leta 2008 pa je častni doktor umetnosti na Univerzi Metropolitan.

Leta 2004 je bil Parr kurator fotografije na festivalu v Arlesu. Leta 2007 je posnel oglasno kampanjo za jesen/zimo 2007/2008 za Paula Smitha, leta 2008 pa še oglas za Louisa Vuittona.

Objavil je skoraj 50 fotografskih knjig in sodeloval na približno 80 razstavah po vsem svetu.

Dokumentarni fotograf vsakdana Martin Parr je znan tudi kot zbiratelj fotografskih odtisov ter fanatičen zbiratelj knjig in fotoalbumov, razglednic običajnih stvari, notranjosti in krajev. Z njimi zapolnjuje več nadstropij stavbe, ki jo najema v Londonu. Parr je to zbirko objavil v več albumih in razstavljal v.

Od leta 1997 Parr režira, producira in snema za britansko televizijo, med drugim leta 2006 za oddajo It’s Nice Up North.

Spomladi 2012. Razstava fotografij Martina Para je na ogled v Muzeju multimedijske umetnosti Ljubljana v okviru Photobiennale 2012, devetega meseca fotografije.

Najtežje je fotografirati vsakdanje stvari, ki jih običajno spregledamo ali celo ignoriramo; iskati tipično ali nenavadno, presenetljivo ali novo v jeziku, ki ga lahko razume vsakdo, ne glede na njegovo narodnost. Angleški fotograf Martin Parr, zvezda svetovne fotografije, fotografira na videz običajne domače predmete, ki po njegovi zaslugi postanejo živa metafora, posplošitev, zgodba o nekem pojavu ali problemu. Parr v svojem delu išče in se bori proti “propagandi vsakdana”, proti temu, kar je, kar bi moralo biti, kar je pričakovano in očitno, ter jih izpostavlja, pogosto ostro ali celo vulgarno, s čimer gledalca prisili, da pogleda na to, kar je zanj od otroštva nevidno kulturno ozadje. Je dostopen in demokratičen. Njegova dela so polna humorja, ironije, samoironije in groteske. Martin je svojo fotografsko kariero začel sredi 70. let prejšnjega stoletja, sredi 80. let pa se je v nasprotju s črno-belim evropskim fotoreporterstvom preusmeril v barvno fotografijo. V nenehnem iskanju nove vizije in novega vizualnega jezika še danes ostaja pomemben, ekspresiven, paradoksalen in iskan mojster, ki dobro čuti trenutne trende in jih v mnogih pogledih tudi določa.

– Martin, ste fotograf, kustos, zbiratelj, filmski ustvarjalec in oče. Kako vam uspeva vse to umestiti v svoje življenje??

– smeh Vstajam zelo zgodaj in zelo trdo delam. Obseden sem s svojim delom.

– Ničesar nisem zamudil?

– Niti ne: kurator, urednik, fotograf… Oče – tega še nikoli nisem slišal na nobenem seznamu! Toda zakaj ne??

– In kateri je vaš najljubši izdelek??

– Biti fotograf je seveda moje najljubše delo.

– Pomembnejši od družine?

– To ni pošteno vprašanje!

Oba se smejita

– Na to vam ni treba odgovoriti..

– Ne, ne, z veseljem odgovorim, samo ni pošteno. Družina je seveda ključnega pomena! Potem pa sem fotograf.

– Vaša družina se sprašuje, kaj počnete?

– Da, vendar moja družina nima veliko izbire, saj je to tako pomemben del mojega življenja. Moja žena in partnerka zelo redko gresta z mano ven. Včasih, vendar redko. Ne mara leteti, ne želi biti “gospa Martin Parr” in biti samo tam. Zato zelo skrbno izbira, kam bo šla, spremlja me na zelo velike dogodke, vse drugo pa izpusti.

– Vaš otrok fotografira?

– Ne. Imam hčerko, ki je kuharica in ne fotografira.

– Preklopimo na fotografijo. Kaj vas pri poslovanju zabava in kaj moti?

– Zelo malo stvari me moti. Imam privilegiran položaj: potujem in fotografiram po vsem svetu, za to sem plačan, stojim na platformi, ki sem jo razvijal več let. Nič v fotografiji me ne moti, celo nasprotno, imam neverjetno srečo, da lahko delim svoje delo.

– Veliko vašega dela temelji na projektih. Delate po naročilu, po nalogu?

– Da, res je, da se trenutno bolj ukvarjam s kulturnimi projekti kot z revijami. Prosijo me, naj naredim serijo ali morda knjigo o nekem kraju in jo nato predstavim v tem kraju. Najprej grem tja za dva ali tri tedne delat, nato pa se vrnem na predstavitev. Imam svoje projekte in ideje, ki jih postopoma sestavljam in se sčasoma spremenijo v knjige, razstave in druge projekte. Obe težnji živita vzporedno in se včasih prekrivata. Vedno imam v pripravi več projektov hkrati, na primer pet mojih knjig bo izšlo leta 2012. Ves čas si moram ogledovati in razstavljati posnetke, se pogovarjati z oblikovalcem, kustosi, organizatorji – to je pravo delo. Imam celo pisarno v Londonu in dva uslužbenca in pol, ki mi pomagajo.

– Večina vaših projektov temelji na vaših zamislih?

Martin Parr Magnum Photos.fotograf

MADŽARSKA. Budimpešta. Terme Szechenyi 1997

Madžarska. Budimpešta. Zdravilne kopeli Sechenyi 1997

– Pravzaprav gre največkrat za mešanico mojih idej z vrstnim redom. Ko sem bil na primer povabljen v Atlanto, mi nihče ni natančno povedal, kaj naj fotografiram, in to je bila moja zamisel. Naročnik mi je pomagal pri izdelavi dela, uredil dostop. Včasih imam svoje ideje, naročnik svoje, o njih se pogovorimo, nato pa sestavimo natančen urnik, saj raje delam pod visokim pritiskom. Običajno snemam vsak dan od 8. do 24. ure, da ga čim bolje izkoristim.

– En ali več projektov naenkrat?

– Vedno imam nekaj projektov v pripravi. Vendar ne morem snemati več kot enega projekta naenkrat. Vendar moram zapolniti vrzeli v svojem urniku, za naslednje leto imam že načrtovanih 7 ali 8 projektov, nekateri so majhni in kratki, drugi dolgi. Moje življenje je zelo zmedeno, zelo sem domišljava glede tega, kaj mislim, da lahko vanj vključim. smeh .

– Sami nadzorujete svoje projekte?

– Sama urejam in kuriram svoje delo in večino svojih projektov, vendar pogosto sodelujem tudi z urednikom, s katerim si delim te izkušnje, in skoraj vedno delam z ekipo, ki nujno vključuje oblikovalca in urednika.

– Fotografije drugih so vam tako všeč kot lastne?

– Seveda! Uživam v delu drugih in to me je pripeljalo do kuratorskega dela, saj me moti, ko resni mladi fotografi ne morejo uresničiti svojih projektov.

– Delate z arhivi drugih ljudi?

– Običajno ne pregledujem arhivov drugih, ampak poskušam najti nove fotografe in jih razstaviti ali objaviti. Skoraj vedno je to popolno delo, včasih pomagam pri izbiri, vendar se trudim, da ne posegam v arhive drugih ljudi.

– Kako usklajujete delo fotografa in kuratorja??

– Delo fotografa je osnovno, kuratorstvo in selekcija je nekaj, kar včasih počnem zgodaj zjutraj, obstajajo pa tudi specializirana potovanja. Pravkar sem se vrnil s Kitajske. del časa sem fotografiral, delal na svoji knjigi o Kitajski, se srečeval s fotografi, kustosi, obiskoval knjigarne in trgovce, delal s partnerjem v Pekingu.

– Novi ljudje, nove najdbe?

– Ja, vedno!

– Iščete nova fotografska imena v Rusiji?

– Vedno iščem nova dela in nova imena, ne glede na to, od kod prihajajo. V tem smislu se Slovenija ne razlikuje od drugih držav.

– Na tem potovanju ste v službi?

– Na voljo je komercialna naloga, pa tudi predavanja in seminarji. Zame je to priložnost, da vidim, kaj se dogaja tukaj, da si ogledam nove albume, knjige … Vedno iščem nekaj novega.

– Sodeč po Magnumovem arhivu so bile vaše prve fotografije v Rusiji posnete leta 92..

– Ne spomnim se točno datumov, a da, zdi se, da je to res..

– Potem ste večkrat prišli v Rusijo, sredi in konec devetdesetih let, v začetku tisočletja..

– Moja potovanja poznaš bolje kot jaz! smeh .

– Pravkar sem pregledal vaš arhiv na spletni strani Magnum. Ali menite, da se je Slovenija spremenila??

– Seveda je Slovenija postala bogatejša, znak bogastva je promet. In vi ste kralji prometa in zastojev!

– Kaj pa Tokio in rekord za najdaljši prometni zastoj??

– Ne, Tokio ni nič v primerjavi z Moskvo, morda je imel najdaljši prometni zastoj, vendar v Tokiu promet nikoli ni problem, medtem ko je v Ljubljani katastrofa!

– Kaj se ni spremenilo?

– Slovenija je še vedno Slovenija, hvala bogu! Več o spremembah. Hrana, dobra hrana je zelo draga, a ko sem prvič prišel sem, mislim, da je bilo to pred 90. leti, je bila hrana slaba, naravnost grozna, skoraj neužitna..

– Nekateri pogrešajo to hrano..

– Videl sem jo, razumem, da je nostalgija po komunističnih časih neizogibna, vendar ne hrepenim po tej hrani in ne čudim se, da je bil McDonald’s v Ljubljani tako uspešen, ko se je prvič odprl v zgodnjih 90. letih.

– Ali načrtujete projekte, povezane z Rusijo?

– Za zdaj še ne, nič konkretnega, vendar bi rad tukaj pripravil veliko razstavo. Slovenija je zelo živahen fotografski trg, poln entuziazma, zato se zelo veselim dogajanja v Houstonu na vseruskem “Photofestu”. Slovenija je ena ključnih držav v svetu fotografije, kraj, ki ga je zdaj treba zelo pozorno spremljati, kraj, kjer je zelo dobro postavljati resne razstave.

– Lahko naštejete svoje najljubše ruske fotografe?

– Videl sem jih že toliko, v svoji zbirki imam celo polico, posvečeno Slovenščinam fotografom, vse od Rodčenka do sodobnih mojstrov, vendar mi je žal, da mi ruska imena ne dišijo.

– Spremenimo temo in se pogovorimo o digitalni dobi. Še vedno snemate na filmski trak?

– Ne, že tri ali štiri leta nisem snemal na film.

– Leta 2007 ste dejali, da bo Flickr* postal grožnja agencijam, kot je Getty Images, zdaj pa sta Flickr in Getty eno in isto**. Kako je biti prerok?

– Prerok?!

– Predvidevali ste, da bodo spletna mesta za družabno gostovanje fotografij, kot je Flickr, resno konkurirala velikim agencijam na trgu.

– Ne spomnim se, kaj sem rekel, saj nisem prerok, vendar je smiselno, da ko enkrat ustvariš zbirko fotografij, jih prodaš.

– Kaj sledi??

– Digitalna fotografija bo rasla, saj je izjemno demokratična. V času, odkar fotografiram, sta se fotografsko občinstvo in število fotografov povečala do nepredstavljivih razsežnosti. Zdaj, v dobi interneta, ima vsakdo na voljo lažji in cenejši distribucijski mehanizem. Zelo sem navdušen nad širjenjem fotografije in v tem nikakor ne vidim grožnje sebi ali fotografiji. Vesel sem, da se to dogaja, saj so zdaj moja glavna publika morda drugi fotografi, to pa je najbolj zvesta publika. Seveda ne želim biti v getu, želim imeti čim širše občinstvo, vendar vem, da so fotografi zelo pozorni in zvesti drugim fotografom.

– Ali za deljenje fotografij uporabljate družabna spletna mesta za fotografiranje??

– Ne, vendar je spletna stran Magnum magnumphotos.com je na voljo vsem, tam je 25.000 mojih fotografij, in če bi si kdo želel ogledati veliko fotografij Martina Parra, ima to možnost. Imam tudi skupino na Flickru z naslovom Martin Parr WE Love U //flickr.com/groups/martinparr .

– Flickr torej ne ogroža fotografije?

– Nikakor ne! Flickr je ena najzanimivejših platform, ki jih imajo fotografi.

– Številni fotografi se bojijo velikega navala ljudi na fotografijo..

– Da, veliko ljudi je strah, a jaz sem vesel tega navala. Mislim, da je neumno biti prestrašen, saj je najbolj zanimiva in pomembna stvar pri fotografiji njena nenehna rast in demokratizacija.

– Kaj menite o množičnem samizdatu, kaj menite o storitvah, kot je blurb?.com***?

– To je super, to je preprosto super! Eden od vidikov ruske fotografije, ki ji preprečuje, da bi se razvijala tako kot preostali svet, je, da Slovenščina fotografi premalo objavljajo in promovirajo svoje delo; še niso razumeli, kako učinkoviti in zanimivi so lahko novi načini distribucije. Vendar upam, da se bodo razmere kmalu izboljšale.

– Objavljate svoje projekte?

– Ne, vendar le zato, ker imam veliko srečo: založnikov mi ne manjka. Obstajajo pa tudi izjeme, na primer lani sva s prijateljico izdali knjigo na portalu blurb in to je bila prava odločitev.

– Storitve, kot je blurb.com, zamenjajte knjižno industrijo?

– Ne, dopolnjujejo ga. V oglasnem sporočilu.com objavi več kot milijon knjig na leto, je fenomenalno! In ne pozabite, da slabe knjige potrebujemo za boljše razumevanje dobrih. Zato je vsa ta konkurenca in distribucija dobra za fotografijo, saj lahko le s primerjavo s slabim cenimo dobro.

– Trenutno obstaja povsem nov trg: aplikacije za tablične računalnike in druge mobilne naprave. Greste v to smer?

– Magnum in jaz imava več ponudb za izdelavo aplikacij, s čimer nimam težav. Še vedno pa mislim, da je fizični predmet tisti, zaradi katerega knjiga deluje. Vem, da se je v zadnjih desetih letih razmahnilo zanimanje za knjige, založništvo, zbirateljstvo. Aplikacije ne bodo nikoli nadomestile knjige, bodo pa dopolnile ta trg.

– v zadnjih nekaj letih so se uredniški proračuni časopisov in revij močno zmanjšali. Je to kakor koli vplivalo na vaše delo??

– Seveda zdaj za revije delam veliko manj. Toda revije je zamenjala zamisel o objavljanju lastnih projektov in, kot sem rekel, kulturnih projektov. To je veliko bolj zanimivo delo kot fotografiranje za uredniško nalogo: imaš več svobode in časa, lahko delaš bolj resno, dobiš večje plačilo. Namesto nekaj naslovnic v reviji lahko računate na knjigo, ki bo rezultat vašega dela. Pravzaprav je to le dobra novica. Vse stvari, ki jih drugi obarvajo črno, štejem za dobre novice in napredek.

– Dve zadnji vprašanji: Ali ste v svoji karieri naredili kakšno napako, o kateri bi nam radi povedali ali na katero bi želeli opozoriti ljudi??

– smeh Ne vem, kako je z napakami!

– Nasveti za ambiciozne fotografe ali prvi nasvet, ki ga dajete svojim študentom?

– Trdo delajte in imejte radi svoje delo. Bodite iskreni do sebe. Težava je v tem, da večina učencev sploh ne dela, saj ne vedo, kaj pomeni delati. Težava je v tem, da je poklic fotografa videti kot zelo spektakularna in živahna kariera. Ljudje mislijo, da je to preprosto: vzemite fotoaparat in pojdite snemati. V resnici pa fotografija ne more skriti, koliko dela je bilo vloženega v projekt oziroma kako malo truda je bilo vloženega v projekt. Vedno lahko ugotovite. Fotografija je zanimiva, ker je hkrati najlažja in najzahtevnejša stvar za početi.

Martin Parr. Iz serije The Last Resort: Photographs of New Brighton. 1983-1985.

Z dovoljenjem Martina Parra Magnum Photos

Martin Parr. Iz serije “Zadnje zatočišče. New Brighton Fotografije”. 1983-1985.

C Martin Parr Magnum Photo

s

Fotografije zadnjega zatočišča. New Brighton Photos”, ki ga je posredoval Muzej multimedijske umetnosti Ljubljana . Fotografska razstava Martina Parra je del devetega meseca fotografije, Photobiennale 2012.

Za fotografije se zahvaljujemo tudi agenciji Photographer.

OPOMBE:

* Flickr je storitev, namenjena shranjevanju in nadaljnji uporabi digitalnih fotografij in videoposnetkov s strani uporabnika. Eno izmed najbolj priljubljenih spletnih mest za objavo fotografij med blogerji. Od 4. avgusta 2011 je bilo v storitvi več kot 6 milijard. naloženih slik. Družbo Flickr je prevzel Yahoo! marca 2005.

Wikipedija, /.wikipedia.org/wiki/Flickr

** Leta 2008 sta Flickr in Getty Images objavila namero o tesnejšem sodelovanju na področju fotografije. Predstavniki GI pravijo, da z veseljem uporabijo zbirke Flickr, za katere menijo, da so najprimernejše za standarde zaloge. Uredniki GI so raziskovali zbirke uporabnikov in iskali najboljše stock slike, stopili v stik z avtorji in jim ponudili podpis pogodbe o prodaji njihovih fotografij na GI. V dveh letih je zbirka GI obsegala več kot 100.000 slik. Danes lahko vsak uporabnik Flickra svoje fotografije ponudi v prodajo, če izbere možnost Zahtevek za licenco.

*** Spletno mesto The American.je specializirano za izdajo avtorskih knjig vseh formatov in vsebin v majhnih nakladah od enega izvoda naprej . Na spletni strani lahko knjigo tudi ponudite v prodajo.