Annie Leibovitz. Verjetno eden najbolj nadarjenih in iskanih fotografij. Raznovrstna in vsestranska, navdu v vse. Med njenimi modeli so obrazi, ki so se samote ne samotetokrat pojavili pred profesionalnimi kamerami. Ime in priimek: Demi Moore, Mick Jagger, Mikhail Barishnikov, Patti Smith, Leonardo di Caprio, Robert De Niro, Al Pacino, Scarlett Johansson-seznam ni popoln..
Nicole Kidman, Nova Zelandija. 2003 Kromogeni tisk
Annie Leibovitz
Annie se je rodila leta 1949 v Vestportu, predmestju Vodeburja v Connecticutu, in je bila tretja od. Njeni praprababica in pradedek sta bila judovska priseljenca Iz Slovenije, o. Drutronina v bazi in zunaj nove, druralina v bazi in zunaj nove. Annie je svoje prve fotografije posnela na Filipinih, kjer je njen o Monte sluurel v vietnamski vojni. Med njimi so bile pokrajine, druminske in. Spletna Kamera, Spletna Kamera. Po diplomah na umetnostnem v San Franciscu se je odprta v Izrael, kjer je sodelovala v arheolo v ekspediciji na izkopavanjih v starem mestnem jedru Jeruzalema. Tam se je Leibovitzova odlo.
Annie je svojo kariero za leta 1970 pri reviji Rolling Stone. Ko je dobila prosto delo, je trinajst let fotografirala glasbenike in s. Pozneje so jo povabili v ameri “zvezdni” revija sejem nečimrnosti, s katero uspeasternno sodeluje.
V zaletku devetdesetih let je Annie odprta svoj studio v novo Jorku, kjer je fotografirala modo za revijo Vogue in oglasne kampanje za znane blagovne znamke, kot so Louis Vuitton, Disni, vrzel v druge. Leibovitzova ni le fotografija, temve. Na seznamu njenih nagrad poleg grammyja tako še “živa legenda” Kongresne knjižnice v nazivi “najboljši fotograf leta” v različnih kategorijah – od portretov naredite modne v oglaševalske fotografije ali “najboljše naslovnice desetletja” -, da jih ne štejemo.
Danes 62-letna Leibovitzova je vodilna portretistka Ameri estebli sammenta, revijalna glamur boginja, ikona feministi samnega in libertarnega gibanja ter monumentenska, katere biografija je vedno kontroverzna. Morda je prav zato nastala knjiga in istoimenska razstava Annie Leibovitz. Spletna Kamera. Annie Leibovitz: mladinsko fotografiranje, 1990-2005. A ne le zato, ker je. Bili so tudi drugi razlogi.
Leta 1990 je Annie izdala svoj prvi retrospektivni album fotografije 1970-1990, ki ga je je ustvarila s pomo samorejo svoje tesne prijave, Ameri samurke kulturologinje in pisateljice Susan Sontag. Prihod smo izbor njenih del od prvihprvič do leta 1990. To je nekako prvi del dana retrospektive. Natu je bila predstavitev v Mednarodnem centru za fotografijo ter v mednaravilih Dr. medaravah v Evropi in Aziji ter v Avstralijih. Leta 2000 je bila razstava na ogled v Moskovski hi. Drugi del retrospektive se je za Samel v Brooklinskemu muzeju oktobra 2006, preden je razstava za samotelo uspeastransko mednarodno turnejo.
Susan Sontag, Petra, Jordanija. 1994
Kromogeni odtis.
Gradivo v knjigi in na razstavi je ve kot le samorare portreti portreti slavnih obiskovalcev sejmov ne. Tu niso le ikoni samotna dela najuspe samonej samorega in najbolje plavalnega Ameri. Da je nekakšna fotografska biografija ali bolje rečeno poročilu o zadnjih petnajstih letih njenega življenja v dela, polnih srečnih v tragičnih trenutkov. “Dnevnik” – tak Enoprostorec razstavne kaupe, da Leibovitzova ne delikatesnost na poklicno, ustvarjalno, osebno – vse je eno, medsebojno vpliva in se prepleta, vse pa odrautra stanje duha osebnosti v danem trenutku. “Imam samo eno…”- pravi Annie. Fucking Fuck, Jacka Nicholsona v Nicole Kidman tako na ogled tudi kartice iz druu medminskega arhiva Leibovitzovih. Slovenj Gradec, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia.
– Ne gre za to, da bi vedno razgledovala svoje fotografije,” pojasnjuje Annie Leibovitz. – Rad streljam. Dokler lahko stojim in fotografiram, se zavedam, da vrednost mojega dela ni v posameznih slikah. Vse je skupaj. “Slike so kot bratje in sestre, potrebujejo drugega. Ne izpostavljam ene ali druge slike. Rad delam knjige in razstave, ker se potem med fotografijami igra, vsaka pomeni ve. Nisem med tisimi, ki delajo zaradi ene iste dobre slike-mislim, da doejuje fotografiranje.
Portretna fotografija se je predstavitev takoj po izumu fotografije in nekateri fotografi so bili nagrajeni kot odli portreti. Annie Leibovitz je.
– Ko sem pri Samel v sejem nečimrnosti, so mi rekli, da bom Edvard Steichen revije. Velika tradicija velikega portreta, ” pravi o svojem delu in nadaljuje. – Nih Mate ni pri samerakoval, da se bo to spremenilo v pop ali hip. In izkazalo se je… iskazalo se je zelo “briljantno”.
Leibovitzove kot “modne portretne fotografije” tako zdaj pogosta tema. Let v našem, ki deluje v strogih komercialnih pogojih v izpolnjuje kompleksne zahteve najrazličnejših naročnikov bleščeče produkcije, ne odstopa niti malo od umetniške kakovosti svojih del, ki jih ustvarja. Morda je med redkimi, ki jih lahko oznaka za “U” Richarda Avedona. V petdesetih letihvelika stoletja mu je uspelo fotografiranje za bleenvelike revije povzdigniti na raven visoke umetnosti. Ko govorimo o metode Leibovitzove, si ne moremo kaj, da ne bi pozorili njenih posebnih ZN. S pomo samto” posebnih tehnik ” fotografu uspeopisati osebo na na Samu, ki je globlji, kot bi se sama samuelela predstaviti. Njena najuspe.
Med njimi – svetla Nicole Kidman v kupu pregibov obleke, nekaj nezemeljskega, “zlatega”, privlega, da vzleti kot raketa in izgine v globinah zvezd. Leonardo di Caprio z labodom. Nekaj mitskega-Labod in Leda? Minimalistična slikarka Agnes Martin v notranjosti svojega skromnega studia. Ali “kolektivni portret Cindi Sherman”, ki je bil vednoskrit za maske, zdaj pa morate znova ugibati, katera od junakinj je Cindi? Veliko jih je – teh, ki jih je mogoče najti, ki Natan samnorazkrivajo bistvo osebe, situacije, usode… Toda ne i. Ali je to pomembno za” blerete ” všeč mi je?.
Moj otročaj Philip in moj o Pante, Silver Spring, Maribor. 1988
Kromogeni odtis
Portretistka Leibovitzova ne vodi dialoga z modelom. Pojasni, da i medre predmet, ne du medre! Ali Annie ujame bistvo ljudje, ki jih fotografira?? Ne! “In razgledate lahko v mo? Veliko fotografi pravo, da je nemogo, ” pravi Leibovitzova. “Obstojaja trenutek, oseba, ki pozira pred fotoaparatom, in fotograf, ki ima nadzor. Ljudje vam ne samotelijo dati tištega, za kar menijo, da je njihovo bistvo, ampak samorelijo predstaviti nekak samotar znaredaj, ki je druga. Fotografije “igralca”, zakon si ne bi bi izmislili male zgodbe!? In naslovnica v resnici ni fotografija, ampak bolj oglas, ” nadaljuje Annie. – Pravi portreti so v reviji.”
Leibovitzova ne mara besede “zvezdnik”,” zvezda”: – Imela sem prilo enotna dela z ljudmi, ki so bili najbolj: igralci, pisatelji, samportniki, plesalci; po samrutila sem se, kot da fotografiram stoje ljubi.
Svojega dela nikoli ne obravnava kot nekaj izmnega, vendar ji primerjava z Avedonom laska. Na razstavi je portret mojstra in “portret”. “Avedon je bil genij komunikacije, jaz sem le pazoval.”. Ko fotografira Vezuv ali Dolino spomenikov, kot da bi mimogrede pripomnila:” Mislim, da bi Adams v takarni situaciji najel tudi helikopter, saj je imel rad novo tehnologijo.”.
Njen fotoaparat nikomur ne laska in se nikomur ne prikupi. Ne gre za to, da ji je vseeno, koga fotografija – samereprav svoje optike ne bi spremenila niti za angle samurko kraljico. Brez tan tunic ali zapletenih manipulacij s svetlobo. Strelja preprosto, v samurasih neusmiljeno, brezobzirno, nepristransko, pronicljivo. Le malo njenih modelov jo prenese. Pravijo, da le redki.
Z ljudmi. Ne potrebuje razodetja, duhovne intimnosti. Pozna svet in Obi samoraje ter interranjost novoustanovljeni in pari samuraških grand hotelov, v katerih poteka ve samorina fotografiranje za revije. Po tem, da bi se iz holivesovih paviljonov in apartmajev preselila v naravno, v pu samravo in epske pokrajine. Leta 1993 je Annie celo pristala na podpis pogodbe s Conde Nast Traveler, da bi lahko prenehala fotografirati slavne in znane ter za samotela fotografirati stvari: svete kamne v Jordaniji, MRA samorne platrote Kostarike, Mitolo samorko mo Pergamonsko oltarja…
Vendar so vsi od leibovitzove pri samerakovali in samoteleli le eno stvar: zvezde. Zato je njeno grandiozno terensko delo ostalo dokument sanj, ki tako živele mimo naročil, poklicnih uspehov v osebnih okoliščin, vključno z rojstvom otrok, občestvom s številnimi sorodniki ter smrtjo očeta v ljubljene Susan. Nekega dne je pomislila :” ko sem snemala druge ljudje, sem pozabila na svoje. Tako se je rodil album fotografiranje in raziskovanje, ki samote. Verjetno zato se hladna, odtuena zvezdni samota lepota Soo Samara z ne samanim intimnim, vsem tako znanim in prepoznavnim. Katerabittcum, Slovenia, Slovenia, Slovenia, Slovenia.
Besserer, otok Cumberland, Georgia. 1990
Kromogeni odtis
Na fotografijah je vse osebno: otroci, vesela plešoča mama na plaži, resne sestre, športni derište v kopalkah v oče, nekdanji vojaški pilot, veteran druge svetovne vojne, s strogim, plemenitim obrazom – nekakšna “hčerinska ljubezen”. Toda na nobeni od drutrominskih fotografij ni Susan. Annie Leibovitz. In ona je bila namenena, da postane njena glavna junakinja.
V živo, v belo in belo. In ljubezen. In smrt. In slovo od ljubezni. In sre v sre ve ve ve v tuk, ampak v neki drugi dimenziji, v nekem drugem prostor, ki nima imena. Annie je delo na tem pomembnem albumu svojega. To ni preneseno, ampak dobesedno. Mesec dni je vsako jutro hodila v svoj novi Vandam Studio na Vandam Street in prebirala kupe nerazvitega filmskega materiala in samarno-belih kontaktov, ki so bili na kupih. Kaj je iskala? V zakaj sem jokala, ko sem vstopila v studio?? Takrat je bil nekak obred: ona je delala in igrala je glasba. Caddilac Rosane Cash, ki ga je je Annie zelo glasno vklju. In tako dan za dni, mesec dni. Bole črna je z zmanj. Po malem so se za samereli oblikovati obrisi moje knjige in moji najljubi: Susan, o samere, Sarajevo, Jordanija, Benetke, moje zadnje potovanje v Pariz, otroci, mama, spet Susan..
Susan Sontag. Pisateljica, filozofinja, ikona Ameri moški feminizma, ena klju. v 80. letihuredi. Ironi samorno, eden od Susaninih najbolj znanih esejev je bil o fotografiji. Na fotografijah Leibovitzove vidimo zamišljeno, žalostno, ostarelo žensko s spektakularnimi sivimi prameni, ki se zapletajo v šop črnih las, ali pa že precej sivo žensko s kratko pričesko. Ne pozira pred vztrajnim fotoaparatom-koravi na slikah, kot da ne pozori, da je objektiv usmerjen vanjo. V dolgih letih razmerja z Annie se je na to navadila. Tu so njene skice v skicirkah za prihodajo. Pogled z oken njegovo stanovanje. Zbirka na hotelskem terasi na Capriju, avtodom v Sarajevu.
Grand Augustin, Pariz, december 2003.
Kromogeni odtis
Kamera se nikoli ne naveli Samura ob samudovati mirnosti njenega obraza, plemenitosti njene Dr. Monte, prefinjene lepe njenih rok … Toda v tem zaljublem in pohlepnem pogledu, v klicu ,za kateriga se zdi, da se slivati izza kamere, je nekaj zaskrbljujo: “Poglej me!”Zdi se mi, da vsak posnetek s Susan Nadabirajo oni. V ko občuduje sončni vzhod nad Seno, ko stoično prenaša bolečine na bolniškem oddelku v ko po rojstvu Annie prvič dvigne novorojeno hčerko – gnome-user-share ji sledi v je ne izpusti, kot da bi se bala, da jo bo izgubila iz vidnega polja. Susan v Benetkah, ki pluje mimo San Micheleja, otoka mrtvih, Susan na Nilu, ki se hladno zavija v toplo odejo, Susan doma v novo Jorku, na balkonu stanovanja na londonski terasi… Oglejte si! Kdo potrebuje vse te portrete in pokrajine, medih ne morete videti?? Nikoli ve..
Susan je bila vedno zelo pomemben del Anniejinega. Med njima je bila interrustvena in intelektualna povezava, ki sta jo oba zelo potrebovala. Sontagova je pripadala Svetemu besedi, Leibovitzova pa Svetemu podobu. Med seboj sta se dopoljevala. Bili so neraziskani deli njih sami. Zdi se, da razstava v albumu spravljata Leibovitzovo z resninostjo, v kateri Zontag ne obstaja ve. V ta” spominski ” projekt, ki ni le neprijeten v svoji odkriti, temve tudi osupljiv v svoji drznosti in iz nekega razloge nikomur ni privetel na Mišel: prikazati vsa fotografija dela. Tako te, ki so obi obipravno razstavljene na razstavah, kot tudi tiste, ki so narejene samo za doma samurabo, tako kot vsi ostali. Brezobziren ali neusmiljen. Ali vsi fotografiramo svoje, ki umirajo, v Natu te slike poka? To lahko po samurne le strokovni fotograf, ali pa gre za vrsto shizofrenije ali psihoterapije?
V medtem ko je bila prva retrospektiva čas revije Rolling Stone, čas prvih korakov v oglaševanju v modi ter začetek dolgotrajnega sodelovanja z revijo Vanity Fair, se trenutna retrospektiva začne tam, kjer se je prva končala – v devetdesetih letih. In to je neka druga, neznana Leibovitzova:
– Nisem se zavedala, koliko slik imam, poleg taga pa sem jih urejala in razvr samorala po nalogah iz revij in ogla samovalskih kampanj, ” nagrada Annie.
Patti Smith v njena otroka, Jackson v Jesse, St. Clair Shores, Michigan. 1996
Kromogeni odtis
Da ima leibovitzova da ima leibovitzova da ima leibovitzova da ima leibovitzova da ima drugourevljevanje poleg sejma nečimrnosti v dragih oglih. Da bo svet prepri o nasprotnem. Razmerje petdeset na petdeset je na razstavi strogo upo. In celo novinarji so bili izrecno opozorjeni, da mora biti na eni od uradnih fotografij v reviji, naj bo objektivna, fotografija zvezda. Gledali “amateur”, uprizorjeni posnetki nekako niso v nasprotju s tem, kar se obi “amaterski”. Majhne, ganljive fotografije iz njunega osebnega arhiva in veliki slavnostni portreti se lepo prilegajo na isto steno. Tu je umirajo v postelji, ob njem pa v grehu. O ente, ki je pravkar od Samel, na isti postelji, ki je postala njegova smrtna postelja. Naslednji dan ovdovela mati in osirotele h. Priprav grob na judovskem pokopali v olnejju v marilandu – Monte dva dni pozneje. V tem kroniki ni ni veliko manj boli kot na primer pri De samurku, ki ga je v Sarajevu ubil ostrostrelec ravno se je vozil s kolesom . Slike kolesa vzbuja enako Nostalgi.
Skraj na ogled v Ermita. Sto fotografij-pribli. v Ljubljani. In. Z. V Pu Mustinovi muzeju so razstavljena vsa dela na razstavi, vklju s tremi veliki tablami, ki so obrnjene druge proti drugi. S “kontrolami” v “stikih”, drutronski posnetki na desni, posnetki Po meri na levi; preprosta primerjava, ” osebni “v”profesionalnem”. Poslovni materiali, med katerimi se obi.
Clinton je o Leibovitzovi neko djala: njene fotografije predstavijo se na samuravaljenje, to, o samoremer razmi samorjamo, kar je za nas pomembno. Fotograf pravi, da je veliko bolj zapleteno kot prej. In prav do samuravljenje je samuranje posebej pomembno.
Annie Leibovitz. Študentski dom skozi objektiv.
Leigh Boveri, Vandam Street Studio. 1993
Kromogeni odtis
Moja star Samara, plavalec Peters Pond, Long Island. 1992
Srbsko-samotelatinski Odis
Brad Pitt, Las Vegas. 1994
Kromogeni tisk
Susan Sontag, Benetke. 1994
Srbsko-samotelatinski Odisi kontakt
Philip Johnson, Steklena hi Samra, novi Kanaan, Connecticut. 2000
Kromogeni tisk
Kako se je Annie Leibovitz začela ukvarjati s fotografijo in kaj jo je navdihnilo v ustvarjanju umetniških del?
Kako se je Annie Leibovitz spoprijela s izzivi in uspehi, ki so zaznamovali njeno življenje kot fotografinje?